Črnogorska policija je v občini Zeta blizu Podgorice aretirala M. K. (61), ki ga Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov proti vojnim ujetnikom in civilnemu prebivalstvu. Po poročanju RTCG gre za Milorada Kovačevića. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman se je že odzval na aretacijo.

Moskva je obtožila EU, da poskuša sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom z zaostrovanjem konflikta v Ukrajini. Kremelj je poudaril, da pred vrhom v Budimpešti ostajajo številna odprta vprašanja, datum pa še ni določen. Trump je pozval k takojšnji ustavitvi spopadov med Rusijo in Ukrajino ter spodbudil pogovore o spornih ozemljih. Prav tako naj bi Trump zahteval predajo celotnega Donbasa Putinu.

Slovenija je uvedla sankcije proti Izraelu, s čimer je pokazala odločenost pri uveljavljanju mednarodnega prava. Hrvaški predsednik Milanović pa nasprotuje pobudi Slovenije in Nemčije o spremembi načina glasovanja v Evropski uniji, kjer bi se namesto soglasja uporabljala kvalificirana večina. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman poziva Črno goro, da reši vsa odprta vprašanja pred vstopom v EU.

V Črni gori so aretirali več oseb, vključno z nekdanjim načelnikom Centra za varnost Podgorica, Milovanom Pavićevićem, policistom Vladanom Lazovićem in Dragom Spičanovićem, nekdanjim pomočnikom direktorja Uprave policije, zaradi suma zlorabe položaja. Hkrati pa Miholjski zbor napoveduje proteste ob obisku hrvaškega ministra Grlića Radmana v Kotorju. Policija opozarja, da bo ukrepala, če bodo shodi neprijavljeni, saj sta Grlić Radman in reisu-l-ulema Islamske skupnosti v Črni gori Rifat Fejzić varovani osebnosti.

Črnogorski politik Zirojević je na omrežju X kritiziral Krapovića, češ da poskuša postati "persona non grata" v Hrvaški, vendar je za kaj takega nepomemben. Zirojević meni, da Krapović in njemu podobni predstavljajo najslabšo plat Črne gore, medtem ko je minister Grlić Radman videl boljšo plat države. To je izjavil ob obisku ministra v Budvi na 15. jubilejni prireditvi.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je poudaril, da mora Črna gora pred vstopom v Evropsko unijo rešiti vsa odprta vprašanja. Opozoril je, da bi morala Črna gora vložiti precejšnje napore, da bi izpolnila vse zahteve. Ervin Ibrahimović pa je izrazil upanje, da bo Črna gora pogajanja zaključila že prihodnje leto. Grlić Radman je še dodal, da odškodnina za taboriščnike ni finančno vprašanje, temveč moralno, prav tako kot vprašanje pogrešanih oseb.

V Beogradu so potekali protesti pred Narodnim gledališčem, kjer so igralci zahtevali odstope zaradi novega pravilnika. V Boru je policija preprečila protestnikom dostop do kitajskega podjetja "Ziđin". V Gruziji je več deset tisoč ljudi protestiralo proti vladi. Obeležena je bila tudi 25. obletnica demonstracij 5. oktobra 2000 v Beogradu, ki so končale vladavino Slobodana Miloševića.

V Grčiji so sindikati sprožili obsežne blokade zaradi novega zakona, ki predvideva 13-urni delovnik, kar je povzročilo prekinitev mestnega prevoza, zaprtje šol in proteste bolnišničnega osebja. V Beogradu prosvetni delavci napovedujejo velik protest 12. oktobra zaradi represije in nepravičnosti. V Črni gori pa je negotovo, kdo bo sprejel hrvaškega zunanjega ministra Grlića Radmana, saj Miholjski zbor napoveduje protest, policija pa bo ukrepala v skladu s situacijo.

V Nikšiću bo sodišče izreklo sodbo Stevanu Simijanoviću, lažnemu diplomatu, ki so ga aretirali v Milanu na podlagi tiralice Črne gore. Simijanović se je po spremembi oblasti leta 2020 v Črni gori predstavljal kot ameriški diplomat, vendar je ameriška ambasada v Podgorici zanikala, da bi bil ameriški državni uslužbenec. Hkrati je bila zavržena kazenska prijava proti Luki Mihajloviću, študentu, ki ga je policija pretepla in privezala na bolniško posteljo, zaradi pomanjkanja dokazov. Mihajlović je bil izpuščen iz pripora.

Hrvaški sabor je zavrnil predlog o priznanju države Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, štirje pa so bili vzdržani. Medtem je Nermin Duraković izrazil globoko nezadovoljstvo nad situacijo v Gazi, poudarjajoč, da se počuti nemočnega in da umetnost ne more zadostovati pri soočanju z genocidom. Pozval je k mednarodni odgovornosti za dogajanje v Gazi.

Hrvaški zunanji minister Grlić Radman je izjavil, da Hrvaška in Črna gora delata na reševanju odprtih vprašanj. Med temi vprašanji so odškodnine za hrvaške državljane, ki so bili zaprti v Morinju, in sprememba imena bazena, ki nosi ime enega od paznikov v tem zloglasnem taborišču. Radman je poudaril, da morata Podgorica in Zagreb rešiti te zadeve.

Hrvaška bo civilnemu prebivalstvu v Gazi, ki trpi zaradi lakote, namenila milijon evrov dodatne humanitarne pomoči. Sredstva bodo usmerjena preko Svetovnega programa za hrano (WFP), vodilne humanitarne organizacije, ki se bori proti lakoti in negotovosti preskrbe s hrano na globalni ravni. Zunanji minister Grlić Radman je bil zadolžen za izvedbo te žurne pomoči.